Značilnosti uspešnega vodje v današnjem času so bolj kompleksne in bolj zahtevne kot so kadarkoli bile do zdaj. Novi pogoji poslovanja in veliki odliv strokovnega znanja zahtevata od vodij da so tudi upravljalci s spremembami, razvijalci posameznikov in timov, coachi in nenazadnje »multiplikatorji« znanja, veščin in profesionalnega in etičnega odnosa do dela. Vse to in veliko več naj bi vodje dosegali v sodelovanju s kolegi, s skupno vizijo in z usklajenimi vrednotami. Dilts (1990) predlaga, da za tako kompleksen proces vodenja, potrebujemo štiri ključne elemente in sicer sebe, druge, cilje in sistem in z njimi povezane veščine: osebne, komunikacijske in motivacijske, veščine strateškega mišljenja in veščine sistemskega mišljenja. Čeprav je navidezno najlažje razumeti prvi element torej sebe, prav ta element v povezavi z osebnimi veščinami predstavlja največjo uganko in iztočasno ključ do celostne učinkovitosti in uravnoteženosti v poslovnem okolju. Razumeti (element) sebe lahko zveni samoumevno dokler se ne spomnimo Heglovih besed, da ni vse, kar je znano, že tudi poznano. Sebstvo se pojavlja kot rezultat procesa najdenja in razumevanja samega sebe. Prange (2011) opazarja, da to, kar smo, se pokaže šele v našem odnosu z drugimi. Pokaže se v tem, kar delamo in česar ne naredimo, kaj zmoremo in znamo in česa ne. V poslovnem okolju to pomeni, da vodje (element) sebe ne najdejo neposredno, temveč posredno z doživljanjem in z interakcijo z drugimi in z uspešnim, pa tudi s spodletelim ravnanjem. Goethe je že v 19. stoletju ugotovil, da “človek pozna samega sebe le, če pozna svet; sveta se zaveda le v samem sebi, samega sebe pa le v svetu” (Goethe 1823/1955, str. 38). Sodobni uspešni vodje lahko dosežejo celostno učinkovitost in uravnoteženost ravno skozi doseganje in povezovanje lastnega (individualnega) in sebstva “ v svetu” oziroma v organizaciji.